Veleposlani┼ítvo RS Moskva /Kulturno sodelovanje /

Slovenska kultura v Rusiji

Majhno je lepo. In pametno.

Slovenija je odli─Źen  cilj za do┼żivetje Evrope v malem. Raznolike kulture se prepletajo na  majhnem prostoru zelene de┼żele med Alpami in Jadranom. Vrstijo se naselja pod gri─Źi s cerkvami in gradovi ter ob poljih s kozolci.  Prometne povezave so dobre, z avtomobilom  je prakti─Źno vse dosegljivo v dobri uri ali dveh. 

Kulturna dedi┼í─Źina sega od unikatne, 60 tiso─Ź let stare neandertal─Źeve pi┼í─Źali, najstarej┼íega glasbila na svetu, do dragotin, kakor je Va┼íka situla, ter do telefona oblikovalca Davorina Savnika, ki je razstavljen  tudi v MoMA v New Yorku. Slovenija hrani tudi najstarej┼íe leseno kolo voza na svetu. Obiskovalec se lahko sprehodi ob anti─Źnih najdbah, srednjeve┼íkih objektih, baro─Źnih umetninah in art nouveau, ob izdelkih kroparskih kova─Źev ali klekljanih ─Źipkah. Kulturo pa soustvarjajo pustna rajanja, sejmi ljudske ustvarjalnosti pa velikono─Źni ┼ákofjelo┼íki Pasijon in mno┼żi─Źne poletne prireditve na Lentu v Mariboru.  

Mre┼ża muzejev ohranja ve─Ź sto obnovljenih gradov in dvorcev, pa tudi opu┼í─Źene rudni┼íke rove na UNESCOvem seznamu (v Idriji) ali pa Planinski muzej v Mojstrani. Pot miru povezuje prostore in muzeje So┼íke fronte iz prve svetovne vojne (mednarodno nagrajeni muzej 1. Svetovne vojne v Kobaridu), kar je opisoval Ernest Hemingway v romanu Zbogom, oro┼żje.

Glavno mesto Ljubljana ponuja ve─Źino vsebin metropol, a na ─Źloveku prijazen na─Źin. Plasti dedi┼í─Źine nadgrajuje arhitekturni velikan Jo┼że Ple─Źnik (1872ÔÇô1957), ki je ob arhitekturah na Dunaju in ob urejanju Prage ve─Źino svojega opusa namenil mostovom, cerkvam in pala─Źam rodne Ljubljane. Tradicionalno in urbano jedro nove generacije plemenitijo v alt-art sredi┼í─Źu Metelkova mesto in v kulturni tovarni Rog. Po starem mestnem jedru vodijo ozna─Źene kulturne poti, dosegljive pe┼í ali s kolesom. 

Simfoni─Źni orkestri in operno-baletna ansambla domujejo v Ljubljani in Mariboru. Mre┼ża gledali┼í─Ź je raz┼íirjena po vsej dr┼żavi, posamezne predstave pa pogosto in zelo uspe┼íno gostujejo po Evropi in tudi ┼íir┼íe, zlasti tiste, ki ─Źrpajo iz bolj avantgardnih estetskih pristopov. Tudi slovenski filmski ustvarjalci so redni gostje in pogosto tudi nagrajenci mednarodnih filmskih festivalov. Mednarodna bienala v Sloveniji sta posve─Źena grafiki in oblikovanju.. Kiparji vsega sveta so ustvarjali forme vive v Kostanjevici, Portoro┼żu in na Ravnah, v Sloveniji deluje tudi ve─Ź izjemnih fotografov.

Slovenska knji┼żevnost, rojena 1550,  je svoj prvi umetni┼íki vrh  dosegla z romanti─Źnim lirikom Francetom Pre┼íernom (1800ÔÇô1849), nato pa z modernisti Sre─Źkom Kosovelom (1904ÔÇô1926), Edvardom Kocbekom (1904ÔÇô1981) in Toma┼żem ┼áalamunom (1941ÔÇô2014). Poezija je jedro dveh uveljavljenih literarnih festivalov, Vilenice na Krasu ter Dnevov poezije in vina na Ptuju.   

Festivali vseh umetnosti in ciljnih javnosti so enakomerno razporejeni po vsej dr┼żavi in letnih ─Źasih, seveda pa je gostota ve─Źja poleti. Festival Ljubljana vsako leto predstavi nekaj izjemno uglednih imen klasi─Źne glasbe, na obnovljenih gradovih so vrhunski koncerti stare glasbe. Raznolike prireditve so ┼íe v mediteranskem, Tartinijevem Piranu. Narodno-zabavno glasbo Avsenikov in drugih poslu┼íajo po vsej Sloveniji pa tudi v drugih alpskih de┼żelah. Marsikje je mogo─Źe poslu┼íati  razli─Źne ┼żanre, denimo jazz (ljubljanski jazz festival je eden starej┼íih v Evropi) ali na soto─Źju dveh gorskih rek v Tolminu odli─Źna festivala heavy metala in punk-rocka.  

Raznolika kultura je odli─Źen razlog za obisk Slovenije: je buti─Źna, cenovno sprejemljiva in zlahka dostopna za neposredno dru┼żenje z ustvarjalci, ponuja pa vsebine za vse okuse in generacije.

Dvostransko sodelovanje

Klju─Źno podlago za dvostransko sodelovanje na kulturnem podro─Źju predstavlja Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobra┼żevanju, ki je bil podpisan v Moskvi 17. novembra 1995, in v skladu s katerim strani podpisujeta dvoletne programe sodelovanja na omenjenih podro─Źjih.  

V letih 2017 in 2018 sta potekali Sezona slovenske kulture v Ruski federaciji in Sezona ruske kulture v Sloveniji. V Rusiji smo se v letu 2018 predstavili z razstavami "Ple─Źnikova Ljubljana", "Les25: izbor sodobnega oblikovanja v lesu" in "I Feel Slovenia. I Feel Culture", z gledali┼íko predstavo SNG Drama Ljubljana "Faust" in Tednom slovenskega filma v Rusiji (Moskvi). Poleg tega je se moskovskemu ob─Źinstvu predstavil ┼íe priznan slovenski filozof dr. Mladen Dolar s prevodom knjige "O glasu" v ru┼í─Źino, sanktpeterbur┼íka publika pa je lahko prisluhnila instrumentalni glasbi skupine "┼áirom". Ve─Ź dogodkov o slovenski literaturi in slovenskih muzejih je organiziral tudi Forum slovanskih kultur.

Veleposlani┼ítvo je aktivno tudi na podro─Źju sodelovanja med Evropsko unijo in Rusko federacijo v kulturi in izobra┼żevanju. V tem okviru redno sodeluje na dogodkih, ki jih organizirajo dr┼żave ─Źlanice skupaj z Delegacijo Evropske unije v Moskvi.  

 

Kontakt: +7 495 737 33 98, e-po┼íta: vmo(at)gov.si 

Uporabne povezave