Veleposlani┼ítvo RS Moskva /Kulturno sodelovanje /

Slovenska kultura v Rusiji

Dvostransko sodelovanje

Klju─Źno podlago za dvostransko sodelovanje na kulturnem podro─Źju predstavlja Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobra┼żevanju, ki je bil podpisan v Moskvi novembra 1995 in v skladu s katerim strani podpisujeta dvoletne programe sodelovanja. Zadnji program o sodelovanju v kulturi, znanosti, izobra┼żevanju in ┼íportu za obdobje 2019ÔÇô2021 je bil podpisan ob robu obiska predsednika vlade RS Marjana ┼áarca v Moskvi septembra 2019.   

Slovenski minister za kulturo Anton Per┼íak je obiskal Moskvo septembra 2016, nato sta ministra za kulturo Dejan Pre┼íi─Źek in Zoran Pozni─Ź novembra 2018 in 2019 aktivno sodelovala na VII. in VIII. Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu.

Prve dvostranske konzultacije na podro─Źju kulturne diplomacije marca 2018 v Moskvi je s slovenske strani vodil dr┼żavni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Miro┼íi─Ź. Prvega slovensko-ruskega kulturnega foruma aprila 2018 v Ljubljani pa se je udele┼żila namestnica ruskega ministra za kulturo Alla Manilova.

V letih 2017 in 2018 sta potekali Sezona slovenske kulture v Ruski federaciji in Sezona ruske kulture v Sloveniji. V Rusiji smo se v letu 2018 predstavili z razstavami Ple─Źnikova Ljubljana, Les25: izbor sodobnega oblikovanja v lesu in I Feel Slovenia. I Feel Culture, z gledali┼íko predstavo SNG Drama Ljubljana Faust in Tednom slovenskega filma v Rusiji (Moskvi). Poleg tega se je moskovskemu ob─Źinstvu predstavil ┼íe priznan slovenski filozof dr. Mladen Dolar s prevodom knjige O glasu v ru┼í─Źino, sanktpeterbur┼íka publika pa je lahko prisluhnila instrumentalni glasbi skupine ┼áirom. Ve─Ź dogodkov o slovenski literaturi in slovenskih muzejih je organiziral tudi Forum slovanskih kultur.

V letu 2019 smo gostili razstavo Les25: izbor sodobnega oblikovanja v lesu v Sankt Peterburgu, razstavo Ple─Źnikova Ljubljana v Tuli in razstavo I Feel Slovenia. I Feel Culture v Ni┼żnem Novgorodu. Dneve slovenskega filma smo novembra organizirali v Sankt Peterburgu. Moskovska mlaj┼ía publika si je julija lahko ogledala glasbeni nastop zasedbe The Canyon Observer v okviru festivala Bol in zatem septembra ┼íe duet Zalaga┼íper v okviru festivala MoscowMusicWeek.

Slovenija je bila pobudnik svetovnega dneva ─Źebel, ki ga s potrditvijo Generalne skup┼í─Źine Organizacije zdru┼żenih narodov leta 2017 obele┼żujemo 20. maja. Veleposlani┼ítvo je tako maja 2019 v Muzeju ─Źebelarstva v moskovskem parku VDNH organiziralo delavnico risanja panjskih kon─Źnic ter predstavitev stare slovenske obrti lectarstva in drugih zanimivih slovenskih kulinari─Źnih izdelkov iz medu. Sanktpeterbur┼żani pa so si lahko jeseni 2019 ogledali razstavo o panjskih kon─Źnicah Slovenskega etnografskega muzeja v Ruskem etnografskem muzeju z naslovom Poslikane panjske kon─Źnice: Imaginarij svetega in posvetnega.

Pomembno platformo za poglabljanje sodelovanja z Rusko federacijo predstavlja mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur (FSK) s sede┼żem v Ljubljani. Poleg ve─Źletnih projektov, kot sta 100 slovanskih romanov na podro─Źju promocije literature slovanskih narodov in ┼Żiva na podro─Źju muzejske dejavnosti, ┼że ve─Ź let sodeluje na moskovskem muzejskem festivalu Intermuseum. Leta 2019 je bil FSK v po─Źastitev 15-letnice delovanja posebni gost na VIII. Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu.

Z ruskimi znanstvenimi in kulturnimi ustanovami ter ustvarjalci redno sodelujejo tudi Center vesoljskih tehnologij Hermana Poto─Źnika Noordunga, Slovensko narodno gledali┼í─Źe Maribor na podro─Źju baleta, Festival Ljubljana na podro─Źju klasi─Źne glasbe in Kino ┼ái┼íka na podro─Źju glasbenih festivalov sodobne glasbe. Glasbena zasedba Laibach in zbor Carmina Slovenica sta tudi ve─Źkrat gostovala na ruskih odrih.

Na podro─Źju sodelovanja med civilno dru┼żbo ┼że vrsto let zelo pomembno delo opravlja Dru┼ítvo Slovenija-Rusija. Je soorganizator vsakoletne slovesnosti ob Ruski kapelici na Vr┼íi─Źu. V sklopu slovenskega dela Poti miru od Alp do Jadrana ÔÇô dedi┼í─Źina 1. svetovne vojne je bila Ruska kapelica uspe┼íno vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dedi┼í─Źine. Ob stoletnici 1. svetovne vojne je bila poleti 2016 v Muzeju novej┼íe zgodovine Rusije v Moskvi na ogled razstava Velika vojna v Krnskem pogorju, ki jo je pripravil Kobari┼íki muzej.

Na podlagi dvostranskega sporazuma o vojnih grobi┼í─Źih in dogovorov me┼íane medvladne komisije za ta vpra┼íanja je ruska stran julija 2016 v spominskem parku ┼Żale v Ljubljani postavila obele┼żje ruskim ┼żrtvam obeh svetovnih vojn na ozemlju Slovenije. Slovenska stran je nato novembra 2019 v Parku zmage v Moskvi odkrila Spomenik slovenskim ┼żrtvam v Ruski federaciji.

Veleposlani┼ítvo je dejavno tudi na podro─Źju sodelovanja med Evropsko unijo in Rusko federacijo v kulturi in izobra┼żevanju. V tem okviru redno sodeluje na dogodkih, ki jih organizirajo dr┼żave ─Źlanice skupaj z Delegacijo Evropske unije v Ruski federaciji.

Majhno je lepo. In pametno.

Slovenija je odli─Źen  cilj za do┼żivetje Evrope v malem. Raznolike kulture se prepletajo na  majhnem prostoru zelene de┼żele med Alpami in Jadranom. Vrstijo se naselja pod gri─Źi s cerkvami in gradovi ter ob poljih s kozolci.  Prometne povezave so dobre, z avtomobilom  je prakti─Źno vse dosegljivo v dobri uri ali dveh.

Kulturna dedi┼í─Źina sega od unikatne, 60 tiso─Ź let stare neandertal─Źeve pi┼í─Źali, najstarej┼íega glasbila na svetu, do dragotin, kakor je Va┼íka situla, ter do telefona oblikovalca Davorina Savnika, ki je razstavljen  tudi v MoMA v New Yorku. Slovenija hrani tudi najstarej┼íe leseno kolo voza na svetu. Obiskovalec se lahko sprehodi ob anti─Źnih najdbah, srednjeve┼íkih objektih, baro─Źnih umetninah in art nouveau, ob izdelkih kroparskih kova─Źev ali klekljanih ─Źipkah. Kulturo pa soustvarjajo pustna rajanja, sejmi ljudske ustvarjalnosti pa velikono─Źni ┼ákofjelo┼íki Pasijon in mno┼żi─Źne poletne prireditve na Lentu v Mariboru. 

Mre┼ża muzejev ohranja ve─Ź sto obnovljenih gradov in dvorcev, pa tudi opu┼í─Źene rudni┼íke rove na UNESCOvem seznamu (v Idriji) ali pa Planinski muzej v Mojstrani. Pot miru povezuje prostore in muzeje So┼íke fronte iz prve svetovne vojne (mednarodno nagrajeni muzej 1. Svetovne vojne v Kobaridu), kar je opisoval Ernest Hemingway v romanu Zbogom, oro┼żje.

Glavno mesto Ljubljana ponuja ve─Źino vsebin metropol, a na ─Źloveku prijazen na─Źin. Plasti dedi┼í─Źine nadgrajuje arhitekturni velikan Jo┼że Ple─Źnik (1872ÔÇô1957), ki je ob arhitekturah na Dunaju in ob urejanju Prage ve─Źino svojega opusa namenil mostovom, cerkvam in pala─Źam rodne Ljubljane. Tradicionalno in urbano jedro nove generacije plemenitijo v alt-art sredi┼í─Źu Metelkova mesto in v kulturni tovarni Rog. Po starem mestnem jedru vodijo ozna─Źene kulturne poti, dosegljive pe┼í ali s kolesom.

Simfoni─Źni orkestri in operno-baletna ansambla domujejo v Ljubljani in Mariboru. Mre┼ża gledali┼í─Ź je raz┼íirjena po vsej dr┼żavi, posamezne predstave pa pogosto in zelo uspe┼íno gostujejo po Evropi in tudi ┼íir┼íe, zlasti tiste, ki ─Źrpajo iz bolj avantgardnih estetskih pristopov. Tudi slovenski filmski ustvarjalci so redni gostje in pogosto tudi nagrajenci mednarodnih filmskih festivalov. Mednarodna bienala v Sloveniji sta posve─Źena grafiki in oblikovanju.. Kiparji vsega sveta so ustvarjali forme vive v Kostanjevici, Portoro┼żu in na Ravnah, v Sloveniji deluje tudi ve─Ź izjemnih fotografov.

Slovenska knji┼żevnost, rojena 1550,  je svoj prvi umetni┼íki vrh  dosegla z romanti─Źnim lirikom Francetom Pre┼íernom (1800ÔÇô1849), nato pa z modernisti Sre─Źkom Kosovelom (1904ÔÇô1926), Edvardom Kocbekom (1904ÔÇô1981) in Toma┼żem ┼áalamunom (1941ÔÇô2014). Poezija je jedro dveh uveljavljenih literarnih festivalov, Vilenice na Krasu ter Dnevov poezije in vina na Ptuju.  

Festivali vseh umetnosti in ciljnih javnosti so enakomerno razporejeni po vsej dr┼żavi in letnih ─Źasih, seveda pa je gostota ve─Źja poleti. Festival Ljubljana vsako leto predstavi nekaj izjemno uglednih imen klasi─Źne glasbe, na obnovljenih gradovih so vrhunski koncerti stare glasbe. Raznolike prireditve so ┼íe v mediteranskem, Tartinijevem Piranu. Narodno-zabavno glasbo Avsenikov in drugih poslu┼íajo po vsej Sloveniji pa tudi v drugih alpskih de┼żelah. Marsikje je mogo─Źe poslu┼íati  razli─Źne ┼żanre, denimo jazz (ljubljanski jazz festival je eden starej┼íih v Evropi) ali na soto─Źju dveh gorskih rek v Tolminu odli─Źna festivala heavy metala in punk-rocka. 

Raznolika kultura je odli─Źen razlog za obisk Slovenije: je buti─Źna, cenovno sprejemljiva in zlahka dostopna za neposredno dru┼żenje z ustvarjalci, ponuja pa vsebine za vse okuse in generacije.

Kontakt: +7 495 737 33 98, e-po┼íta: sloembassy.moscow(at)gov.si

Uporabne povezave