Veleposlaništvo RS Moskva /Novice /
02.12.2013  

Predstavitev revije Vestnik Evrope, posvečene Sloveniji, ter slovenskega prevoda knjige Propad imperija

V organizaciji veleposlaništva, Vseruske knjižnice tuje literature Rudomino ter Fonda Jegorja Gajdarja je 28. novembra 2013 v prostorih veleposlaništva potekala predstavitev aktualne številke revije Vestnik Evrope, ki je v celoti posvečena Sloveniji, ter slovenskega prevoda knjige Egorja Gajdarja Propad imperija.

  

Zbrane goste je uvodoma nagovoril VP Šeligo, ki je poudaril, da je prvič celotna revija posvečena eni državi, tj. Sloveniji, in izrazil upanje, da bo vsebina pri bralcih pustila pozitivne vtise o političnem in ekonomskem življenju v Sloveniji, njeni kulturi in naravnih bogastvih ter tako pripomogla k širjenju poznavanja Slovenije v Rusiji. Prav tako je izpostavil, da bo prevod knjige Propad imperija slovenskim bralcem nedvomno približal dogodke in razmere v Rusiji po razpadu Sovjetske zveze s političnega, ekonomskega in zgodovinskega vidika.

V nadaljevanju so o reviji in knjigi podrobneje spregovorili Ekaterina Genijeva, direktorica Vseruske knjižnice tuje literature Rudomino, Boris Minc, predsednik uprave Fonda Jegorja Gajdarja, glavni urednik revije Vestnik Evrope Viktor Jarošenko ter Julija Sozina, urednica-sestavljalka in prevajalka.

Ob robu predstavitve so vsi udeleženci prejeli svoj izvod revije ter vse do sedaj izdane knjige v okviru zbirke Slovenski glagol.

Revija Vestnik Evrope, posvečena Sloveniji, je sicer izšla že konec oktobra, prav tako tudi prevod knjige Propad imperija. Obe publikaciji sta bili takoj po izdaji že predstavljeni v Ljubljani, v prostorih Ruskega centra znanosti in kulture. Vestnik Evrope vključuje intervjuje s predsednikom Državnega zbora Jankom Vebrom, ministrom za zunanje zadeve Karlom Erjavcem, bivšim predsednikom dr. Danilom Türkom, nekdanjo slovensko veleposlanico v Rusiji Ado Filip-Slivnik in trenutnim veleposlanikom Primožem Šeligom, prav tako so vključeni članki Maksa Tajnikarja, Antona Beblerja, Jožeta Mencingerja, Igorja Grdine in Davida Kraševca, precejšen del pa je posvečen tudi slovenski kulturi in literaturi.