Veleposlaništvo RS Moskva /Kulturno sodelovanje /

Slovenska kultura v Rusiji

Dvostransko sodelovanje

Ključno podlago za dvostransko sodelovanje na kulturnem področju predstavlja Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Ruske federacije o sodelovanju v kulturi, znanosti in izobraževanju, ki je bil podpisan v Moskvi novembra 1995 in v skladu s katerim strani podpisujeta dvoletne programe sodelovanja. Zadnji program o sodelovanju v kulturi, znanosti, izobraževanju in športu za obdobje 2019–2021 je bil podpisan ob robu obiska predsednika vlade RS Marjana Šarca v Moskvi septembra 2019.   

Slovenski minister za kulturo Anton Peršak je obiskal Moskvo septembra 2016, nato sta ministra za kulturo Dejan Prešiček in Zoran Poznič novembra 2018 in 2019 aktivno sodelovala na VII. in VIII. Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu.

Prve dvostranske konzultacije na področju kulturne diplomacije marca 2018 v Moskvi je s slovenske strani vodil državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Iztok Mirošič. Prvega slovensko-ruskega kulturnega foruma aprila 2018 v Ljubljani pa se je udeležila namestnica ruskega ministra za kulturo Alla Manilova.

V letih 2017 in 2018 sta potekali Sezona slovenske kulture v Ruski federaciji in Sezona ruske kulture v Sloveniji. V Rusiji smo se v letu 2018 predstavili z razstavami Plečnikova Ljubljana, Les25: izbor sodobnega oblikovanja v lesu in I Feel Slovenia. I Feel Culture, z gledališko predstavo SNG Drama Ljubljana Faust in Tednom slovenskega filma v Rusiji (Moskvi). Poleg tega se je moskovskemu občinstvu predstavil še priznan slovenski filozof dr. Mladen Dolar s prevodom knjige O glasu v ruščino, sanktpeterburška publika pa je lahko prisluhnila instrumentalni glasbi skupine Širom. Več dogodkov o slovenski literaturi in slovenskih muzejih je organiziral tudi Forum slovanskih kultur.

V letu 2019 smo gostili razstavo Les25: izbor sodobnega oblikovanja v lesu v Sankt Peterburgu, razstavo Plečnikova Ljubljana v Tuli in razstavo I Feel Slovenia. I Feel Culture v Nižnem Novgorodu. Dneve slovenskega filma smo novembra organizirali v Sankt Peterburgu. Moskovska mlajša publika si je julija lahko ogledala glasbeni nastop zasedbe The Canyon Observer v okviru festivala Bol in zatem septembra še duet Zalagašper v okviru festivala MoscowMusicWeek.

Slovenija je bila pobudnik svetovnega dneva čebel, ki ga s potrditvijo Generalne skupščine Organizacije združenih narodov leta 2017 obeležujemo 20. maja. Veleposlaništvo je tako maja 2019 v Muzeju čebelarstva v moskovskem parku VDNH organiziralo delavnico risanja panjskih končnic ter predstavitev stare slovenske obrti lectarstva in drugih zanimivih slovenskih kulinaričnih izdelkov iz medu. Sanktpeterburžani pa so si lahko jeseni 2019 ogledali razstavo o panjskih končnicah Slovenskega etnografskega muzeja v Ruskem etnografskem muzeju z naslovom Poslikane panjske končnice: Imaginarij svetega in posvetnega.

Pomembno platformo za poglabljanje sodelovanja z Rusko federacijo predstavlja mednarodna ustanova Forum slovanskih kultur (FSK) s sedežem v Ljubljani. Poleg večletnih projektov, kot sta 100 slovanskih romanov na področju promocije literature slovanskih narodov in Živa na področju muzejske dejavnosti, že več let sodeluje na moskovskem muzejskem festivalu Intermuseum. Leta 2019 je bil FSK v počastitev 15-letnice delovanja posebni gost na VIII. Mednarodnem kulturnem forumu v Sankt Peterburgu.

Z ruskimi znanstvenimi in kulturnimi ustanovami ter ustvarjalci redno sodelujejo tudi Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga, Slovensko narodno gledališče Maribor na področju baleta, Festival Ljubljana na področju klasične glasbe in Kino Šiška na področju glasbenih festivalov sodobne glasbe. Glasbena zasedba Laibach in zbor Carmina Slovenica sta tudi večkrat gostovala na ruskih odrih.

Na področju sodelovanja med civilno družbo že vrsto let zelo pomembno delo opravlja Društvo Slovenija-Rusija. Je soorganizator vsakoletne slovesnosti ob Ruski kapelici na Vršiču. V sklopu slovenskega dela Poti miru od Alp do Jadrana – dediščina 1. svetovne vojne je bila Ruska kapelica uspešno vpisana na Unescov poskusni seznam svetovne dediščine. Ob stoletnici 1. svetovne vojne je bila poleti 2016 v Muzeju novejše zgodovine Rusije v Moskvi na ogled razstava Velika vojna v Krnskem pogorju, ki jo je pripravil Kobariški muzej.

Na podlagi dvostranskega sporazuma o vojnih grobiščih in dogovorov mešane medvladne komisije za ta vprašanja je ruska stran julija 2016 v spominskem parku Žale v Ljubljani postavila obeležje ruskim žrtvam obeh svetovnih vojn na ozemlju Slovenije. Slovenska stran je nato novembra 2019 v Parku zmage v Moskvi odkrila Spomenik slovenskim žrtvam v Ruski federaciji.

Veleposlaništvo je dejavno tudi na področju sodelovanja med Evropsko unijo in Rusko federacijo v kulturi in izobraževanju. V tem okviru redno sodeluje na dogodkih, ki jih organizirajo države članice skupaj z Delegacijo Evropske unije v Ruski federaciji.

Majhno je lepo. In pametno.

Slovenija je odličen  cilj za doživetje Evrope v malem. Raznolike kulture se prepletajo na  majhnem prostoru zelene dežele med Alpami in Jadranom. Vrstijo se naselja pod griči s cerkvami in gradovi ter ob poljih s kozolci.  Prometne povezave so dobre, z avtomobilom  je praktično vse dosegljivo v dobri uri ali dveh.

Kulturna dediščina sega od unikatne, 60 tisoč let stare neandertalčeve piščali, najstarejšega glasbila na svetu, do dragotin, kakor je Vaška situla, ter do telefona oblikovalca Davorina Savnika, ki je razstavljen  tudi v MoMA v New Yorku. Slovenija hrani tudi najstarejše leseno kolo voza na svetu. Obiskovalec se lahko sprehodi ob antičnih najdbah, srednjeveških objektih, baročnih umetninah in art nouveau, ob izdelkih kroparskih kovačev ali klekljanih čipkah. Kulturo pa soustvarjajo pustna rajanja, sejmi ljudske ustvarjalnosti pa velikonočni Škofjeloški Pasijon in množične poletne prireditve na Lentu v Mariboru. 

Mreža muzejev ohranja več sto obnovljenih gradov in dvorcev, pa tudi opuščene rudniške rove na UNESCOvem seznamu (v Idriji) ali pa Planinski muzej v Mojstrani. Pot miru povezuje prostore in muzeje Soške fronte iz prve svetovne vojne (mednarodno nagrajeni muzej 1. Svetovne vojne v Kobaridu), kar je opisoval Ernest Hemingway v romanu Zbogom, orožje.

Glavno mesto Ljubljana ponuja večino vsebin metropol, a na človeku prijazen način. Plasti dediščine nadgrajuje arhitekturni velikan Jože Plečnik (1872–1957), ki je ob arhitekturah na Dunaju in ob urejanju Prage večino svojega opusa namenil mostovom, cerkvam in palačam rodne Ljubljane. Tradicionalno in urbano jedro nove generacije plemenitijo v alt-art središču Metelkova mesto in v kulturni tovarni Rog. Po starem mestnem jedru vodijo označene kulturne poti, dosegljive peš ali s kolesom.

Simfonični orkestri in operno-baletna ansambla domujejo v Ljubljani in Mariboru. Mreža gledališč je razširjena po vsej državi, posamezne predstave pa pogosto in zelo uspešno gostujejo po Evropi in tudi širše, zlasti tiste, ki črpajo iz bolj avantgardnih estetskih pristopov. Tudi slovenski filmski ustvarjalci so redni gostje in pogosto tudi nagrajenci mednarodnih filmskih festivalov. Mednarodna bienala v Sloveniji sta posvečena grafiki in oblikovanju.. Kiparji vsega sveta so ustvarjali forme vive v Kostanjevici, Portorožu in na Ravnah, v Sloveniji deluje tudi več izjemnih fotografov.

Slovenska književnost, rojena 1550,  je svoj prvi umetniški vrh  dosegla z romantičnim lirikom Francetom Prešernom (1800–1849), nato pa z modernisti Srečkom Kosovelom (1904–1926), Edvardom Kocbekom (1904–1981) in Tomažem Šalamunom (1941–2014). Poezija je jedro dveh uveljavljenih literarnih festivalov, Vilenice na Krasu ter Dnevov poezije in vina na Ptuju.  

Festivali vseh umetnosti in ciljnih javnosti so enakomerno razporejeni po vsej državi in letnih časih, seveda pa je gostota večja poleti. Festival Ljubljana vsako leto predstavi nekaj izjemno uglednih imen klasične glasbe, na obnovljenih gradovih so vrhunski koncerti stare glasbe. Raznolike prireditve so še v mediteranskem, Tartinijevem Piranu. Narodno-zabavno glasbo Avsenikov in drugih poslušajo po vsej Sloveniji pa tudi v drugih alpskih deželah. Marsikje je mogoče poslušati  različne žanre, denimo jazz (ljubljanski jazz festival je eden starejših v Evropi) ali na sotočju dveh gorskih rek v Tolminu odlična festivala heavy metala in punk-rocka. 

Raznolika kultura je odličen razlog za obisk Slovenije: je butična, cenovno sprejemljiva in zlahka dostopna za neposredno druženje z ustvarjalci, ponuja pa vsebine za vse okuse in generacije.

Kontakt: +7 495 737 33 98, e-pošta: sloembassy.moscow(at)gov.si

Uporabne povezave